Malo je trajalo, da sem uspela skupaj spraviti tale, že prej obljubljen zapis, kako gre moji hčerki po operaciji hrbtenice, ali se je uspela s 1.septembrom udeležiti pouka, če je na vrsti tudi že fizioterapija itd …

Avgusta so ji odstranili osteosintetski material (po domače vijake) iz hrbtenice, po lanskoletnem hudem multiplem zlomu hrbtenice. Moram povedati, da sem bila močno šokirana, ko so mi pokazali, kaj so ji odstranili iz hrbtenice. Najprej sploh nisem dojela kaj mi kažejo in kaj naj bi jaz s temi vijaki počela (to na sliki zgoraj, so ti grozni vijaki).

Precej šokantno tudi tebi, kajne?

Ja, njen zlom res ni bil kar tako in je imela v bistvu srečo v nesreči. Pravzaprav se je še enkrat rodila. Jaz… jaz pa sem si od nepredstavljivega stresa zagotovo skrajšala dneve na tem planetu. Kdor s svojim otrokom ni doživel česa podobnega, si težko predstavlja, kaj to pomeni tudi za starša. Ko sem jo gledala v nečloveških bolečinah, sem si samo želela, da bi lahko njeno bolečino vzela nase. Na žalost, to ni mogoče, zato sem ji lahko le stala ob strani, ji lajšala bolečine, jo podpirala, ji nudila vse svojo neizmerno  ljubezen in optimizem. Seveda sem se tudi zlomila, vendar ji tega takrat nisem pokazala, temveč sem se zjokala na hodniku bolnišnice in se v njeno sobo vrnila, ko na mojem obrazu ni bilo več sledi joka.

prvi-solski-dan_1Po tokratni operaciji je bilo vse veliko lažje

Okrevala je zelo hitro, presenetljivo hitro pravzaprav, saj sedaj en mesec po operaciji hodi v šolo. Sicer ne zdrži v šoli še cel pouk, saj so bolečine najhujše ravno pri sedenju, ampak vseeno v šoli ostane kar nekaj ur. Lansko leto je v šoli do novega leta manjkala okrog 300 ur, letos na srečo zaostanek ne bo tolikšen. V šoli želi preživeti čim več časa, saj je začela obiskovati 1. letnik srednje šole in je zelo pomembno, da se vklopi v razred, da spozna učitelje in seveda, da ne zamudi preveč snovi. Zamujeno je potem zelo težko nadoknaditi.

 

 

 

No, takole je izgledal njen prvi šolski dan 🙂 (fazaniranje)

Fizioterapija, rehabilitacija in poste rehabilitacija

Tudi zaradi tega bo malo manjkala pri pouku prvih nekaj tednov, po opravljeni fizioterapiji v Soči pa sledi še rehabilitacija v toplicah. Po končani rehabilitaciji, je lansko leto sledila še post-rehabilitacija v Centru funkcionalne vadbe Happy Gym z osebnim trenerjem Dejanom Lenartom.
Post-rehabilitacijske treninge je obiskovala 4x tedensko in Dejanu gredo vse pohvale, da jo je kvalitetno pripravil na letošnjo operacijo. Že prvi obisk Happy Gym je pustil zelo pozitiven vtis. Pregledal jo je fizioterapevt Jure Bornšek, ki si je za natančen pregled vzel precej časa. Njegova strokovnost in prijaznost sta  mi vlila zaupanje, da resnično ve kaj dela. Trenerju je med pregledom posredoval natančna navodila, katere vaje hčerka sme in katerih ne sme izvajati.

Naj povem, da je trener Dejan Lenart perfekcionist, ki dosega odlične rezultate pri svojem delu. Je NCSF licenciran trener in predavatelj ter nekdanji profesionalni  atlet. Danes je eden najboljših slovenskih trenerjev teka in idejni in trenerski vodja projekta Pospeši Ritem, ki uči rekreativne tekače pravilne tehnike teka. Dejan za svoje stranke skrbi celostno, s prilagojeno in ciljno usmerjeno vadbo. Tudi k Dejanu se bo Inti (moja hčerka) letos še vrnila, saj je zelo pomembno, da okrepi hrbtne mišice, saj potrebuje zdrav hrbet za celo življenje.

Hčerka je bogatejša za eno sicer grozno izkušnjo, ki pa jo je zagotovo naredila močnejšo. Obe pa sva se naučile ceniti svoje življenje še veliko bolj kot prej. Vsak trenutek šteje!

Rada te imam hčerkica moja! :-*

 

Tukaj lahko prebereš moj prejšnji zapis na to temo.
Kaj se je dogajalo preteklo šolsko leto v šoli, po poškodbi in operaciji. 

Če želiš z mano in drugimi deliti svojo podobno izkušnjo, si dobrodošel/a, da komentiraš spodaj ali pa mi pošlješ zgodbo na moj mail petra@pinkzebra.si.