Kaj niso gospodinjska opravila nekaj, kar se tiče vseh članov gospodinjstva?

Kako otroke naučiti ravnanja z denarjem?

Ko gre za denar, verjetno nikoli ni prezgodaj, da otroka začnemo učiti, kako z njim ravnati oz. kako ga zaslužiti, kako ga razporediti in kako ga porabiti. Zakaj? Otroci svoje navade in odnos do denarja običajno razvijejo na osnovi vedenja, ki ga imajo v zvezi z denarjem starši, ter načina, kako se z denarjem ravna doma.

Prejemanje žepnine otroka vodi v sprejemanje odločitev v zvezi z denarjem. Lahko ga zapravijo takoj, lahko pa ga prihranijo za nakup česa večjega.

Kaj pa plačevanje za opravljanje gospodinjskih opravil?

Tukaj sem sama vedno v dilemi. Kaj niso gospodinjska opravila nekaj, kar se tiče vseh članov gospodinjstva? Kaj res samo mama umaže tla in umivalnik v kopalnici? Nakar seveda plača svojim otrokom za pomoč pri čiščenju…

A po drugi strani me je moj 5-letnik zadnjič spravil v dilemo, ko je v navalu objestnosti vrgel knjigo, izposojeno iz knjižnjice seveda, čez celo sobo. Kar tako, za zabavo. Platnica se je jasno odtrgala in moja prva reakcija, poleg običajne lekcije, da s knjigo tako ne ravnamo in da se na splošno tako ne obnašamo, je bila, da bo v knjižnjici povedal, kaj je storil in da bo za to knjigo tudi sam plačal. Toda iz česa? Seveda ima nekaj denarja na svojem bančnem računu, toda to je zanj tako neotipljivo in neresnično, saj komaj razume, kaj je banka. V svojem hranilniku Ninja želve ima le kakšen evro, ki ga občasno najde na pultu in mu ga  možem dovoliva vzeti. Mali v resnici nima priložnosti zaslužiti kaj več, da bi lahko sprejemal odločitve o tem, ali prihraniti ali zapraviti, oz. da bi lahko sam posledice za manjšo škodo, kot je bila v primeru nesrečne knjige.

Prav se mi zdi, da ima otrok možnost, da si na nek način prisluži nekaj denarja. Edino tako bo razumel, da če ga porabi, da ga ni več. Oziroma, da če ga pridno hrani, da si kasneje lahko uresniči nekoliko večjo željo. In še več, da si ga je treba prislužiti, saj ne raste na bankomatu. Ob tem ga lahko naučiš tudi razporejanja, doniranja in celo investiranja.

 

Žepnina

Sama razmišljam v to smer, da bodo gospodinjska opravila ostala obveza vseh članov gospodinjstva. In če bom ob koncu tedna potegnila črto in ugotovila, da se je otrok lepo obnašal, sodeloval pri opravilih brez zavijanja z očmi (pri 5-letniku tega pojava še ni za zaznati, pri njegovi 8-letni sestri pa občasno že kar konkretno), lepo opravljal tudi šolske obveznosti, poleg tega pa ne preveč jezikal, se lahko pogovarjamo o žepnini. Morda bi lahko celo ovrednotila posamezne vedenjske kriterije in na osnovi tega določila višino žepnine. Npr.

• pridno opravljene šolske obveznosti – 2 €
• pomoč v gospodnijstvu – 2 €
• splošno vedenje – 2 €

Če bo otroku določen del v posameznem tednu delal preglavice, bi pač prejel manjšo žepnino. Posledično se bo naučil, da le za dobro opravljeno delo prejme polno plačilo.

Kakorkoli že, začetek je. Če vse skupaj zapakiramo v simpatično in otrokovim letom primerno zgodbo, je ravnanje z denarjem lahko prav simpatična vsakodnevna lekcija, ki mu bo v življenju prišla še kako prav!

Te zanimajo triki, kako najstnika pripraviti, da bo po tuširanju pospravil svojo brisačo? Preberi TUKAJ.

Klikni TUKAJ in podarila ti bom 10% popusta na tvoj prvi nakup!