»Moja si!«, je rekel posesivno.

»Moja si!«, je rekel posesivno.

Tisti, ki imate doma majhne fantke, boste razumeli, o čem govorim. Tako posesivno se namreč zadnje čase izraža moj 5-letnik. Tale »moja si« izreče skoraj grozeče, kakor češ, samo naj te kdo drug poskuša objet, vzet ali na sploh priti v tvojo bližino! Zraven seveda mrtvo hladno odrine svojo 3 leta starejšo sestrico, ki s svojimi skoraj 9 leti počasi vstopa v zgodnje pubertetniško obdobje, zato ob tem le zavije z očmi in se modro umakne malemu tanku.

Meni pa zadeva predstavlja izziv. Namreč, nikakor ne morem malemu dovoliti takšnega obnašanja ali ga celo vzpodbujati s tem, ko ne bi naredila nič. Rad bi me imel samo zase, a tega ne kaže na najbolj primeren način. In ravno način je tisto, na čemer bo treba delat.

Razumem, da me ima rad, da je še majhen in da stvari vidi drugače, zato mu vsakokrat skušam razložiti, da sta oba moja otroka in da imam oba enako rada. V bistvu pa je le pozornost tisto, kar išče. Če vidi, da se npr. s hčerko pogovarjam, naju bo obvezno zmotil in preglasil, predlagal kakšno igro ali pa mi bo moral nekaj nujno pokazat. Če hčerko objamem (ali pa moža), bo takoj pritekel in se zrinil vmes. Zraven bo seveda renčal, da sem samo njegova, in vsakokrat znova moram nekako najti način, da ga pomirim. Vendar to ni prav, saj s tem dobi točno tisto, kar želi. Pozornost!

Recepta, kako to rešiti, sicer nimam. Zagotovo pa veliko delam na preventivi. Npr. ko se usedemo na kavč, vedno pazim, da se usedem približno na sredino. Tako je vedno prostor v primeru, da bi mali pridirkal izza vogala in zagledal, da se njegova sestra stiska zraven mami in gleda televizijo. Še preden uspe narediti traparijo, ga povabim zraven, češ da mu šparam mesto. Ponavadi deluje! Ko prečkamo kakšno nevarno križišče, vedno zahtevam, da me primeta vsak za eno roko, s čimer mu spet onemogočim tekmovanje s sestro. Najbolj pa deluje veliiiiiko objemanja. Ampak res veliko! To mu daje tisto varnost in zavedanje, da ga imam neskončno rada, čeprav svojo pozornost namenjam tudi hčerki. Podobnih malih situacija je še veliko, tako da večino teh izpadov zdaj nekako uspem preprečiti. Verjetno gre tudi za neko prehodno obdobje, ko otrok išče svoje mesto in še ne razume, da ga v maminem srcu vedno ima.

Pravijo, da če imaš več otrok, da se ljubezen ne deli, temveč množi. To seveda drži! Ne bi pa mogla trditi enako glede pozornosti. Svojo pozornost lahko le razdelimo. Razdelimo na ure dneva, na aktivnosti, ki jih imamo čez dan, na število svojih otrok, na moža, na prijatelje ipd.

Čeprav si z možem skrb za otroke enakomerno razdeliva, so določene stvari, ki jih lahko da le mama. Po svoje mi je toplo pri srcu zaradi tega. Zato, drage mamice, lepo praznujte svoj dan – materinski dan, ki bo tukaj čez nekaj dni. Stisnite svoje malčke, ki vam bojo tisti dan zagotovo nekako skušali povedati, kako radi vas imajo in kako pomembno mesto zavzemate v njihovih življenjih.

Tudi »Moja si!« bomo nekako uredili :).

Te zanima katerih 9 stvari rabiš vedeti če vzgajaš fantka? Preberi enega mojih najbolj branih zapisov TUKAJ!

Maja

 

Klikni TUKAJ in podarila ti bom 10% popusta na tvoj prvi nakup!