NIKAMOR BREZ POVŠTERČKA IN DEKCE

Se je tudi vam že zgodilo, da ste se z otroci lepo fino napokali v avto, se udobno namestili in se ravno začeli zares veseliti izleta ali dopusta, ki je pred vami, ko ste iz zadnjega sedeža zaslišali »Mami, a smo že na morju«?

Pri nas se to dogaja redno, in glede na to, da me to vprašanje doleti, ko tudi Ljubljane še nismo dobro zapustili, me vedno zaskrbi, kaj šele bo čez kakšno uro ali dve. Ko nam zmanjka pesmic in ugank, so na vrsti igrice, kot so npr. povej besedo, ki se začne na zadnjo črko moje besede. Tukaj zna biti problem, ker ta mlajši še ne pozna črk in ne more (smiselno) sodelovati. Naslednja težava je, ko naenkrat ugotovimo, da se skoraj vsaka beseda konča na črko A, in s tem je čez nekaj časa težko nadaljevati.

Ponavadi preskočimo na naslednjo igro. Eden od otrok si zamisli žival in ostali ugibamo, katera žival bi to bila. Sledijo vprašanja o tem, če je ta žival velika, če živi v morju, če je hišni ljubljenček ipd. Tudi tukaj ta mlajši improvizira, saj je njegova žival praktično vedno krokodil ali morski pes, kljub temu, da pri vprašanjih sveto zatrjuje, da žival, ki si jo je zamislil, ne živi niti v morju niti v reki.

Ko obdelamo še vse države, živali in predmete, in ko tudi Talking Tom na tablici ni več zanimiv, sva z možem oba že pošteno utrujena od silnega razmišljanja in sodelovanja. Želim si le, da bi otroka zadaj vsaj za kakšne pol ure zaspala. Če bi zaspala še oba naenkrat, bi bil to seveda luksuz brez primere.

Kar nekaj časa, izletov in dopustov sem porabila za to, da sem ugotovila, da se bo to zgodilo le v primeru, da jima za s sabo pripravim posebne povšterčke, ki so kot nalašč za na pot. Kot dojenčka in majhna otročka sta to vedno imela s seboj, kasneje pa smo to nekako opustili, saj nikoli nista rekla, da ne zaspita zaradi tega, ker jima je neudobno ali ker bi ju bolel vrat ipd. Ne vem zakaj, ampak vedno sem mislila, da ju pač vse zanima, da se bojita, da bosta kaj zamudila, predvsem pa, da eden drugega motita, tako da potem pač nobeden ne zaspi.

In potem – heureka! – končno ugotovim, da sta kljub vsemu še vedno le otroka, ki ne glede na to, kam se peljemo, v resnici potrebujeta le košček doma za s seboj. Povšterček in dekca, ki jima dajeta občutek varnosti, toplote in miru. Slednjega pa imava potem tudi midva z možem, ko končno lahko kakšno rečeva, ali pa se vsaj v tišini veseliva prihajajočega podaljšanega vikenda ali dopusta.

 

Vaša PinkZebrica Maja

 

Klikni TUKAJ in podarila ti bom 10% popusta na tvoj prvi nakup!